Ekspanzijske tehnike

Ekspanzijske tehnike so primerne predvsem pri zdravljenju atrofije zgornje čeljusti, v primeru da je med obema skorjama debelina 3 do 5 mm.

Pri nas se uporabljajo sledeče metode:

SAGITALNA OSTEOTOMIJA grebena ali SPLIT CREST
. Gre za ekspanzijo preostalega alveolskega grebena z zlomom vstibulne skorje tipa “zelena veja”.
Ekspanzija grebena se lahko izvede z nihajno žago ali s piezoelektričnimi instrumenti, ali pa ročno s ploščatimi skalpeli.

OSTEOTOMIJA z ekspanzorji grebena
pedvideva rabo cilindričih osteotomov. Le te se vstavi v zmanjšani greben primerne globine, tako pa se razširi samo del, kamor bo vstavljen implantat, in ne celoten greben. Vse skupaj je tako manj pretresljivo za pacienta.

DISTRAKCIJSKA OSTEOGENEZA
Ta metoda omogoča oblikovanje nove kosti med dvema kostnima segmentoma, ki sta bila ločena z osteotomijo in sta se nato s pomočjodistrakciskega instrumenta počasi in postopoma oddaljila eden od drugega.

Metoda predvidea tri faze:

• Osteotomija in namestitev distraktorja z laentno fazo sedem dni
• Distrakcijka faza; od sedmega ne po posegu se aktivira distraktor in zacne distrakija s postopnim oddaljevanjem dveh segmentov in vložek kosti. Vertikalni dvig, ki ga je mogoče doseči niha med 10 in 15 mm.
• Stabilizacija; po distrakciji, ko se doseže želena višina, je potrebno distraktor obdržati na mestu 3 mesece, tako da novikostni kalus popolnoma dozori. Distrakcijska osteogeneza omogoča naravno regeneracijo atrfične kosti, ter mehkih tkiv nad njo, kar je v prid tudi etetskemu videzu pacienta.

DVIG ČELJUSTNIH KOSTI
Čeljustna kost je precejšnja votlina zgornje čejustnice, povezana z nonimi vdolbinami piramidne oblike, ki z leti teži povečanju, zaradi česar je, predvsem po izgubi prednjih kočnikov in kočnikov, na tem delu malo kosti v katero lahko oralni kirurg vstavlja implantate in obnovi ugriz.

Namen posega je to votlino delno napolniti z biomaterialom, mešanim z PRP (faktorj kostne rasti) ali z avtologno kostjo, tako da po ozdravitvi količina kosti zadošča za vsaditev implantata.

Rentgenološke preiskave pred posegom pokažejo stopnjo kostne atrofije na kosti, ki obkroža čeljustnico, ter anatomijo čeljusti, tako pa je potem mogoče načrtovati vrsto posega.

Obstajata dve vrsti dviga čeljusti:

• Majhen dvig čeljusti
  Izvaja se skozi greben z ostotomi, ki omogočajo dvig membrane, ki pokriva notranjost čeljusti in sočasen vnos vsadnega materiala in implantatov.
  Tdi pri tem posegu najraje uporabimo mešanico vsadnega materiala inPRP.

• Pomemben dvig čeljusi
  Ta tehnika predvidva oblikovanje kostne odprtine na stranski steni čeljusti; schneiderjeva membrana se odlepi in v prostor, ki tako nastane se vnese material za polnitel čeljusti (vedno, predvsem pa v tem primeru, uporabljamo PRP)